Numbers 16

16. Poglavje

1Torej
[Okoli leta 1471 pred Kristusom.]
Korah,
[Korah: hebr. led.]
,
c Jichárjev sin, Kehátov sin, Lévijev sin ter Datán in Abirám,
[Abirám: hebr. oče višine.]
Eliábova sinova in Peletov sin On izmed Rubenovih sinov, so vzeli može
2in se vzdignili pred Mojzesom, z nekaterimi izmed Izraelovih otrok, dvesto petdesetimi princi skupnosti, slavnimi e v zboru, možmi z ugledom, 3in se skupaj zbrali zoper Mojzesa in zoper Arona ter jima rekli: „Preveč
Preveč…: hebr. To je veliko za vaju.
si jemljeta nase, glede na to, da je vsa skupnost sveta, vsakdo izmed njih, in da je Gospod med njimi. Zakaj se torej povzdigujeta nad Gospodovo skupnost?“
4Ko je Mojzes to slišal, je padel na svoj obraz 5in govoril Korahu in vsej njegovi skupini, rekoč: „Celo jutri bo Gospod pokazal kdo so njegovi in kdo je svet; in povzročil mu bo, da pride bliže k njemu. Celo tistemu, ki ga je izbral, bo povzročil, da se približa k njemu. 6Storite to: ‚Vzemite kadilnice, Korah in vsa njegova skupina 7in jutri dajte vanje ogenj pred Gospodom in nanj položite kadilo. Zgodilo se bo, da bo mož, ki ga bo Gospod izbral, ta bo svet. Vi si preveč jemljete nase, vi Lévijevi sinovi.‘“ 8Mojzes je rekel Korahu: „Poslušajte, prosim vas, vi Lévijevi sinovi. 9Ali se vam zdi le majhna stvar, da vas je Izraelov Bog ločil od Izraelove skupnosti, da vas privede bliže k sebi, da opravljate delo Gospodovega šotorskega svetišča in da stojite pred skupnostjo, da jim služite? 10Privedel te je blizu k sebi in vse tvoje brate, Lévijeve sinove s teboj. Ali iščete tudi duhovništvo? 11Zaradi katerega vzroka sta tako ti in vsa tvoja skupina zbrani skupaj zoper Gospoda, in kaj je Aron, da mrmrate zoper njega?“

12 Mojzes
[Leta 1471 pred Kristusom.]
je poslal, da pokliče Datána in Abiráma, Eliábova sinova, ki sta rekla: „Ne bova prišla gor.
13Je to majhna stvar, da si nas privedel gor iz dežele, kjer tečeta mleko in med, da nas ubiješ v divjini, razen da se narediš princa nad nami? 14Še več, nisi nas privedel v deželo, kjer tečeta mleko in med ali nam dal dediščino polj in vinogradov. Ali boš iztaknil
iztaknil: hebr. izkopal.
oči teh ljudi? Ne bomo prišli tja gor.“
15Mojzes je bil zelo ogorčen in rekel Gospodu: „Ne spoštuj i njihovih daritev. [Niti] enega osla nisem odvzel od njih, niti nisem nič slabega storil enemu izmed njih.“ 16Mojzes je rekel Korahu: „Bodite ti in vsa tvoja skupina jutri pred Gospodom, ti, oni in Aron. 17Vsak mož naj vzame svojo kadilnico in vanjo položi kadilo in prinesite jih pred Gospoda, vsak mož svojo kadilnico, dvesto petdeset kadilnic; tudi ti in Aron, vsak izmed vas svojo kadilnico.“ 18Vzeli so vsak mož svojo kadilnico in vanje dali ogenj in nanj položili kadilo in z Mojzesom in Aronom stali v vratih šotorskega svetišča skupnosti. 19Korah je pri vratih šotorskega svetišča skupnosti zoper njiju zbral vso skupnost in Gospodova slava se je prikazala vsej skupnosti. 20Gospod je spregovoril Mojzesu in Aronu, rekoč: 21„Ločita se izmed te skupnosti, da jih lahko v hipu pokončam.“ 22Onadva pa sta padla na svoja obraza in rekla: „Oh Bog, Bog duhov vsega mesa, ali bo en človek grešil in boš ogorčen nad vso skupnostjo?“

23 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 24„Govori skupnosti, rekoč: ‚Spravite se proč od bližine šotora Koraha, Datána in Abiráma.‘“ 25Mojzes se je dvignil in odšel k Datánu in Abirámu, in Izraelove starešine so mu sledili. 26Spregovoril je skupnosti, rekoč: „Odidite, prosim vas, od šotorov teh zlobnežev in ne dotikajte se ničesar njihovega, da ne bi bili použiti v vseh njihovih grehih.“ 27Tako so se na vsaki strani umaknili od šotora Koraha, Datána in Abiráma. Datán in Abirám pa sta prišla ven in stala v vratih svojih šotorov s svojima ženama, svojimi sinovi in svojimi majhnimi otroci. 28Mojzes je rekel: „S tem boste spoznali, da me je poslal Gospod, da storim vsa ta dela, kajti nisem jih storil po svoji lastni pameti. 29Če ti možje umrejo običajne
običajne…: hebr. tako kot umre vsak človek.
smrti vseh ljudi, ali če so obiskani po obiskanju vseh ljudi, potem me Gospod ni poslal.
30Toda če Gospod naredi
naredi…: hebr. ustvari bitje.
novo stvar in zemlja odpre svoja usta in jih požre, z vsem, kar jim pripada in gredo hitro dol v jamo, potem boste razumeli, da so ti ljudje izzivali Gospoda.“

31 Pripetilo se je, ko je končal govorjenje vseh teh besed, da so se tla, ki so bila pod njimi, razklala narazen l 32in zemlja je odprla svoja usta in jih požrla in njihove hiše in vse ljudi, ki so pripadali Korahu in vse njihove dobrine. 33Oni in vsi, ki so pripadali k njim, so živi odšli dol v jamo in zemlja se je zaprla nad njimi, in izginili so iz skupnosti. 34Vsi Izraelci, ki so bili naokoli njih, so pobegnili ob njihovem kričanju, kajti rekli so: „Da ne bi zemlja požrla tudi nas.“

35 In prišel je ogenj od Gospoda in použil dvesto petdeset mož, ki so darovali kadilo.

36 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 37„Govori Eleazarju, sinu duhovnika Arona, da kadilnice pobere iz gorenja, ogenj pa iztrese daleč proč, kajti te so posvečene. 38Kadilnice teh grešnikov [ki so grešili] zoper svoje lastne duše, naj preoblikujejo v široke plošče za pokritje oltarja, kajti darovali so jih pred Gospodom, zato so posvečene in te bodo znamenje Izraelovim otrokom.“ 39Duhovnik Eleazar je vzel bronaste kadilnice, s katerimi so darovali tisti, ki so bili sežgani in preoblikovane so bile v široke plošče za pokritje oltarja, 40da bodo spomin Izraelovim otrokom, da noben tujec, ki ni od Aronovega semena, ne pride bliže, da bi daroval Gospodu, da ne bo kakor Korah in kakor njegova skupina; kakor mu je po Mojzesovi roki rekel Gospod.

41 Toda naslednji dan je vsa skupnost Izraelovih otrok mrmrala zoper Mojzesa in zoper Arona, rekoč: „Vidva sta ubila Gospodovo ljudstvo.“ 42Pripetilo se je, ko je bila zoper Mojzesa in Arona zbrana skupnost, da so pogledali proti šotorskemu svetišču skupnosti in glej, pokrival ga je oblak in prikazala se je Gospodova slava. 43In Mojzes in Aron sta prišla pred šotorsko svetišče skupnosti.

44 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 45„Vzdignita se proč izmed te skupnosti, da jih lahko v hipu použijem.“ In onadva sta padla na svoja obraza.

46 Mojzes je rekel Aronu: „Vzemi kadilnico, daj vanjo ogenj iz oltarja, nanj položi kadilo in hitro pojdi k skupnosti ter opravi spravo zanje, kajti od Gospoda je izšel bes. Začela se je kužna bolezen.“ 47Aron je vzel, kakor je Mojzes zapovedal in stekel na sredo skupnosti. In glej, kuga se je začela med ljudstvom. In nanjo je položil kadilo ter opravil spravo za ljudstvo. 48Stal je med mrtvimi in živimi in kužna bolezen je obstala. 49Torej tistih, ki so umrli od kužne bolezni, je bilo štirinajst tisoč sedemsto, poleg tistih, ki so umrli zaradi Korahove zadeve. 50In Aron se je vrnil k Mojzesu, k vratom šotorskega svetišča skupnosti in kužna bolezen je obstala.
Copyright information for SloKJV